Skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške

Primorska, Istra, hrvaško primorje, Dalmacija in jadranski otoki so bili osvobojeni z močjo množičnega prostovoljnega vstopa k partizanom in voljo ljudstva

Pismo poslancev Evropskega parlamenta iz Slovenije in Hrvaške s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, ki so ga naslovili na predsednico Evropskega parlamenta (EP) Roberti Metsola in kvestorja EP glede razstave o fojbah v Evropskem parlamentu. Priloga pismu je tudi dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede prikazanih panojev na omenjeni razstavi, ki je na ogled v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

***

Spoštovana predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, 
spoštovani kvestor Evropskega parlamenta Kosma Złotowski, 

dne 31. januarja 2025 nas je osem poslancev Evropskega parlamenta na vaju naslovilo odprto pismo zavoljo razstave o fojbah, katere organizator je italijanski poslanec Stefano Cavedagna (ECR).

V pismu smo poslanci izpostavili pomisleke glede omenjene razstave, otovoritev te je bila včeraj, 10. februarja 2025 v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, ob robu februarskega plenarnega zasedanja. Žal so se naši pomisleki ne samo potrdili, temveč je vsebina razstave še precej bolj pereča, kot je bilo sprva, ob njeni napovedi, moč sklepati.

Samo dan po otvoritvi je razstava o fojbah, z njeno sporno vsebino, deležna izjemnega ogorčenja, ne samo med poslanci Evropskega parlamenta, temveč širše, tudi med strokovno javnostjo – med zgodovinarji.

Po pregledu vsebine razstavnih panojev je povsem jasno, da gre za popolno diskrepanco med dejstvi in navedenimi podatki na razstavljenih panojih ter za neresničen in skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške za čas, ko so bile generacije rodov po vsej Evropi deležne neizmerne bolečine, predvsem zavoljo fašističnega režima. Ta je milijonom ljudem več kot dve desetletji prizadejal neizmerno gorje. Prvi odpor proti fašizmu je vzniknil v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja na ozemlju Primorske in Istre, narodnoosvobodilni upor in partizanska vojska Jugoslavije pa še danes veljata za najuspešnejše evropsko uporniško gibanje proti fašističnim težnjam. Zato je zelo jasno, da je temelj današnje svobodne in suverene Evrope vrednota antifašizma. Kot je zelo jasna zgodovinska resnica: Primorska, Istra, hrvaško primorje, Dalmacija in jadranski otoki so bili osvobojeni z močjo množičnega prostovoljnega vstopa k partizanom in voljo ljudstva.

Prvi odpor proti fašizmu je vzniknil v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja na ozemlju Primorske in Istre, narodnoosvobodilni upor in partizanska vojska Jugoslavije pa še danes veljata za najuspešnejše evropsko uporniško gibanje proti fašističnim težnjam. Zato je zelo jasno, da je temelj današnje svobodne in suverene Evrope vrednota antifašizma.

Na pragu nove ere preseganja meja, ki jo prinaša Evropska prestolnica kulture Nova Gorica- Gorica 2025, je tako povsem nezaslišano, da manjšina posameznikov, ki jih poganja namera delitev in očitno tudi razpihovanja sovraštva dobi priložnost prikazovanja manipulacij v osrednji instituciji Evropske unije – Parlamentu. To je sporno in skrajno škodljivo. Namreč posledice takšnih dejanj ne »ugasnejo« z zaključkom, v konkretnem primeru razstave o fojbah, temveč generirajo nove poizkuse razgradnje temeljnih postulatov EU. Slednja, torej EU pa bi morala varovati in krepiti vrednote miru in medsebojnega spoštovanja, kar je edino mogoče le ob priznavanju zgodovinskih resnic. Kot zapisano, se je naša skepsa o razstavi o fojbah, o čemer smo lahko s prvotnim pismom protesta le predvidevali, izkazala za grdo realnost, ki svojo legitimiteto sedaj dobiva v Evropskem parlamentu.

Namreč vsebine, prikazane na razstavi, posredno in neposredno razkrajajo določbe pogodb Unije ter širijo neresnice, pod površjem katerih se očitno skriva jasna namera organizatorja razstave po razdvajanju ljudi in utrjevanju ideološko motiviranih politik. Da pri teh trditvah ne gre za politično konfrontacijo različno mislečih se politikov, temveč za načrtno spodkopavanje postulatov evropske skupnosti, ki je svoj primarni smisel udejanjila ravno na zmagi nad nacifašizmom, potrjujejo tudi ugotovitve cenjene in mednarodno uveljavljene slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha z Inštituta za novejšo zgodovino.

Velja poudariti, da je bila dr. Troha članica slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije. Komisija je po sedmih letih dela leta 2000 sprejela Poročilo, ki osvetljuje odnose med Slovenijo in Italijo v obdobju 1880-1956 ter z dejstvi osredišči dejansko dogajanje, tudi za čas med in po drugi svetovni vojni na ozemlju obeh držav. Ni odveč zapisati, da ravno to obdobje nemalo politikov, tudi ob obeleževanju italijanskega dneva fojb, izkorišča izključno za svoje politične interese, neozirajoč se na katastrofalno škodo zavoljo manipulacij z zgodovinskimi dejstvi. Naj ob tem vnovič opomnimo, da uradna italijanska politika Poročila, kljub pozivom strokovne javnosti in predstavnikov najvišjih mest slovenske politike, nikoli ni priznala in ga potrdila.

Dovolite, da vam ob pismu priložimo dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede vsebine razstavljenih panojev razstave o fojbah, ki je trenutno postavljena v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Iz dopisa je jasno razvidno, da vsebina postavljene razstave o fojbah manipulira z zgodovinskimi dejstvi, kar po našem mnenju ni moč pripisati površnosti ali nepoznavanju dejstev, namreč ta so jasno in določno zapisana v že omenjenem Poročilu slovensko-italijanske kulturno-zgodovinske komisije.

Spoštovana predsednica Evropskega parlamenta, spoštovani kvestor.

Naša skupna odgovornost je, da na podlagi dejstev in danih ugotovitev sprejemamo prave odločitve. Odločitve, čeprav težke, a nujno potrebne, da korak za korakom gradimo močno Evropsko unijo, katere nastanek so z vizionarsko idejo pospremili očetje evropske ideje. Katero želimo predati našim zanamcem. Vse preveč nas ta čas ogrožajo politike in politiki, ki ne živijo miroljubnega poslanstva Unije, temveč ga s pretvarjanjem, lažmi in žal vse prevečkrat tudi z ultimati in grožnjami spodkopavajo.

Jim bomo to (še) dopuščali?

Verjamemo, da imata primeren odgovor na to vprašanje. Verjamemo tudi, da bosta storila vse v skladu s svojimi pristojnostmi in razstavo o fojbah nemudoma preklicala ter zahtevala njen umik.

Ob koncu želimo povabiti vse, ki so na razpotju nešteto poti, ki na eni strani vodijo k preteklosti, delitvam in podpihovanju nestrpnosti ter na drugi strani prihodnosti, mirnemu sobivanju in spoštovanju, da pogledajo proti Novi Gorici in Gorici ter obiščejo Evropsko prestolnico kulture 2025.

Če kdaj, nas morajo projekti, kot je Evropska prestolnica kulture, ravno za čas številnih provokacij združevati v naši odločni zavezi, da bomo na teh razpotjih vedno ubrali smer prihodnosti, mirnega sobivanja in spoštovanja. K temu nas kliče Evropska prestolnica kulture

Nova Gorica – Gorica 2025, sporočilo katere sta s skupno udeležbo na otvoritvi slednje potrdila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. Vabljeni!

V pričakovanju vajinega cenjenega odgovora vas lepo pozdravljamo,

Matjaž NEMEC, poslanec Evropskega parlamenta, Slovenija 
Marko VEŠLIGAJ, poslanec Evropskega parlamenta, Hrvaška 
Marjan ŠAREC, poslanec Evropskega parlamenta, Slovenija

Vladimir PREBILIČ, poslanec Evropskega parlamenta, Slovenija 
Gordan BOSANAC, poslanec Evropskega parlamenta, Hrvaška 
Irena JOVEVA, poslanka Evropskega parlamenta, Slovenija 
Biljana BORZAN , poslanka Evropskega parlamenta, Hrvaška 
Romana JERKOVIĆ, poslanka Evropskega parlamenta, Hrvaška 
Tonino PICULA, poslanec Evropskega parlamenta, Hrvaška

[ISTO NA: https://www.matjaz-nemec.si/sl/news/medijska-sporocila/sporna-razstava-o-fojbah-ne-more-imeti-mesta-v-ep.html ]

Italijanski fašisti za vojne zločine niso bili nikoli kaznovani

Dopis glede razstave o fojbah v Evropskem parlamentu v Strasbourgu

Dopis slovenske zgodovinarke dr. Nevenke Troha glede prikazanih panojev na sporni razstavi o fojbah, ki je na ogled v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Dopis je priloga protestnemu pismu slovenskih in hrvaških evropskih poslancev, ki si ga lahko preberete na tem spletnem mestu (Skrajno škodljiv prikaz polpretekle zgodovine Slovenije, Italije in Hrvaške). 

***

V Italiji je 10. februar, ko je Italija leta 1947 podpisala mirovno pogodbo z zavezniškimi in pridruženimi silami, od leta 2004 uzakonjen kot dan spomina na žrtve fojb in eksodusa ter na druga kompleksna dogajanja ob njeni vzhodni meji. A fojbe so se dogajale septembra 1943 in maja 1945, eksodus Italijanov iz Jugoslaviji priključenih ozemelj je bil proces, ki je potekal več kot desetletje. Je pa 10. februar 1947 dan, ko je Italija izgubila velik del ozemlja, ki ga je dobila kot plačilo za udeležbo v veliki vojni 1914 -1918. Pogodba je bila zadnje dejanje Italije kot fašistične države in agresorke v drugi svetovni vojni, predstavniki katere so zagrešili številne vojne zločine ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi na drugih okupiranih območjih, povzročitelji katerih niso bili nikoli kaznovani.

Italijanski zakon št. 92/2004 torej uzakonja tudi spomin na druga kompleksna dogajanja ob njeni vzhodni meji. Gre namreč za raznarodovanje slovenske (kar četrtina slovenskega naroda je po rapalski pogodbi živela v Italiji) in tudi hrvaške manjšine, ki sta bili vse od italijanske zasedbe novembra 1918 izpostavljeni raznarodovanju, ki je potem, ko so fašisti novembra 1922 prevzeli oblast, postopoma preraslo v kulturni genocid. Vrh pa je nasilje doseglo z napadom na Jugoslavijo aprila 1941 in italijansko okupacijo delov njenega ozemlja, nasiljem in zločini okupatorjev.

Tako so italijanski okupatorji samo v slovenski Ljubljanski pokrajini od aprila 1941 do septembra 1943 ubili več kot 4000 oseb, več tisoč je bilo izgnanih v koncentracijska taborišča, največ na Rab, požgane so bile številne vasi. Podobno so italijanske oblasti ravnale na Primorskem, kjer so od aprila 1941 do septembra 1943 ubile več kot 800 oseb. Po kapitulaciji Italije in nemški okupaciji pa so obenem dobro sodelovali tudi slovenski, hrvaški in italijanski partizani ter drugi protifašisti in skupaj umirali med drugim v tržaški Rižarni. Toda o vsem tem dogajanju na razstavi ne izvemo ničesar, na tem ozemlju Slovenci in Hrvati ne obstajajo, samo bežno kot neki Slovani. Prav tako ne najdemo besed fašizem, italijanski okupator ali pa nemški okupator.

Prav je, da se spominjamo partizanskega nasilja septembra 1943 in nasilja jugoslovanskih oblasti od maja 1945 naprej, ubitih v fojbah in umrlih v jugoslovanskih ujetniških taboriščih in zaporih, vseh, ki so zapustili svoje domove. A je pri tem treba to dogajanje prikazati v vsej njegovi kompleksnosti in obenem z verodostojnimi podatki, ki temeljijo na obsežnih raziskavah zgodovinarjev.

Tako na panoju z naslovom Pokol v fojbah: komunistični zločin nad Italijani lahko med drugim preberemo, da je to bilo eno od najbolj dramatičnih dogajanj ne le v italijanski, ampak tudi evropski zgodovini in da je bilo od septembra 1943 infojbiranih 10.000 Italijanov, 300.000 pa jih je po osvojitvi tega ozemlja s strani jugoslovanskih komunistov moralo zapustiti svoje domove. Številke glede umrlih v fojbah so močno pretirane, mnogi v Italiji vanje štejejo tudi padle italijanske vojake in druge. Ezuli (bolj verjetno je njihovo število med dvesto in dvesto petdeset tisoč, tudi med njimi je nekaj Slovencev in Hrvatov) pa so odšli (mnogi so bili v to prisiljeni) z ozemlja, ki je bilo Jugoslaviji priključeno na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1947 in Spomenice o soglasju (Londonskega memoranduma) iz leta 1954, ne pa na osnovi neke nasilne in torej nelegalne prisvojitve s strani Jugoslavije, kot je bila to Mussolinijeva priključitev Ljubljanske pokrajine maja 1941.

Na panoju z naslovom Prispevek italijanskega odporništva v Julijski krajinipoudarjajo, da so italijanski komunistični partizani pogosto sodelovali z agresorji. Ni jasno, katerimi? Nemci, Jugoslovani?

Na panoju z naslovom Okupacija Trsta 1945 je navedeno, da so jugoslovanske enote 1. maja 1945 vstopile v Trst in proglasile priključitev mesta k Jugoslaviji. Trditev o priključitvi ne drži. Jugoslovanske enote so takrat osvobodile velik del Trsta, od koder se je umaknil nemški okupator, ki pa na tej razstavi, kot sem že omenila, ne obstaja. Naslednji dan so v Trst prišle anglo-ameriške enote. Prišlo je do dvojne zasedbe mesta, so pa jugoslovanske oblasti izvajale zasedbeno oblast do sklenitve beograjskega sporazuma z Anglo-Američani 9. junija 1945 oziroma 12. junija, ko se umaknejo iz cone A Julijske krajine in tudi Trsta.

Na panoju z naslovom Pokoli leta 1945 med drugim piše, da je šlo za nerazsodno nasilje nad italijanskimi prebivalci. Tisoči so bili aretirani, vrženi v fojbe, deportirani. Šlo naj bi za sistematično nasilje, ki ni prizaneslo nikomur, tudi italijanskim partizanom ne.

Naj tu navedemo oceno tega dogajanja v poročilu slovensko-italijanske zgodovinske komisije iz leta 2000: »Večina Slovencev in jugoslovanski rešitvi naklonjeni Italijani so razširitev jugoslovanskega vojaškega nadzora z že osvobojenih partizanskih območij nad celotno Julijsko krajino navdušeno pozdravili. Slovenci so doživeli dvojno osvoboditev: izpod nemške okupacije in izpod italijanske države. Hkrati pa so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, tudi zato, ker jo je na Tržaškem, Goriškem in Koprskem spremljal val nasilja, ki se je izražal v aretacijah več tisočev, po večini Italijanov, a tudi Slovencev, ki so nasprotovali jugoslovanskemu komunističnemu političnemu načrtu del aretiranih je bil v presledkih izpuščen; v stotinah naglo izvršenih obsodb žrtve so bile večinoma vržene v kraška brezna, imenovane fojbe; ter v deportaciji velikega števila vojakov in civilistov, ki so deloma shirali ali bili ubiti med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije (med njimi je treba omeniti Borovnico).

Te dogodke je sprožilo ozračje obračunavanja s fašističnim nasiljem, a kot kaže, so večinoma izhajali iz predhodnega načrta, v katerega se je stekalo več silnic: prizadevanje za odstranitev oseb in struktur, ki so bile tako ali drugače (tudi ne glede na osebno odgovornost) povezane s fašizmom, z nacistično nadoblastjo, s kolaboracijo ter z italijansko državo in prizadevanje za predhodno čistko dejanskih, potencialnih ali pa samo domnevnih nasprotnikov komunističnega režima in priključitve Julijske krajine k novi Jugoslaviji. Začetni sunek je sprožilo revolucionarno gibanje, ki se je spreminjalo v politično vladavino in je naboj narodne in ideološke nestrpnosti med partizani spreminjalo v državno nasilje.« (vir: https://www.gov.si/assets/drzave/italija/Porocilo-SI-ITA-zgodovinsko-kulturne-komisije.pdf)

Na panoju z naslovom Vloga Tita in jugoslovanskega komunizma poudarjajo, da je za to, da bi anektiral Julijsko krajino, Istro in Dalmacijo, Titov režim izvajal etnično čiščenje Italijanov, del tega pa so bile fojbe in deportacije. Če pustimo ob strani nevednost piscev, da je bila Istra del Julijske krajine in da je Italija z rapalsko pogodbo leta 1920 od Dalmacije dobila samo mesto Zadar, tako italijanski kot slovenski in hrvaški zgodovinarji poudarjamo, da ni šlo za etnično čiščenje in da je dogajanje bilo veliko bolj kompleksno, kot je razvidno tudi iz poročila zgodovinske komisije. Poleg tega je iz zbranih podatkov o pogrešanih (ubitih v fojbah, umrlih v zaporih, taboriščih …) razvidno, da niso bili samo Italijani, da med njimi ni otrok in zelo malo žensk.

In za konec o tezi, kako je bilo to dogajanje dolga leta zamolčano zaradi dolgotrajnega pogajanja o usodi Trsta in okolice ter močne italijanske komunistične partije. Naj spomnim, da je bila v Italiji vsa ta leta na oblasti Krščanska demokracija, KPI pa vse od leta 1947 ne. Verjetno je molk v Italiji, ne pa tudi v obmejnih krajih, kjer je bilo to dogajanje v javnem mnenju ves čas prisotno, pripisati neformalnemu dogovoru o medsebojnem molku, na eni strani o fojbah, na drugi o nekaznovanju italijanskih vojnih zločincev.

dr. Nevenka Troha, 
l.r. zgodovinarka in upokojena znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino

Polemica in Europarlamento, deputati socialisti sloveni e croati contro la mostra sulle Foibe di FdI

Nove parlamentari di Slovenia e Croazia scrivono alla presidente Metsola: “Completo disprezzo dei fatti, rappresentazione non veritiera”. La replica di Fidanza: “Pagina buia, inaugurando la mostra abbiamo sottolineato il valore della riconciliazione”